Že ptički na veji čivkajo, da nam pomlad z veliko zanimivih aktivnosti na prostem prinese tudi ne najbolj ljube novosti – škodljivce, ki prežijo na naše hišne ljubljenčke na vsakem vogalu. Če imaš kosmato najboljšo prijateljico, še posebej, če ta preživlja čas tudi na prostem, verjamemo, da že veš, da so lahko bolhe pri mačkah trdovratna težava. 

Poleg tega, da so precej majhne in tako bližje travi, v kateri najdemo največ škodljivcev, so te elegantne lepotice nagnjene k skrivanju v grmovju, potepanju, odkrivanju novih območij, pa tudi k druženju z drugimi mačkami, ki morda niso zaščitene z ustreznim sredstvom proti bolham in klopom. 

»Glede na življenjski slog svoje mačke jo lahko zaščitiš pred škodljivci z ampulo, ovratnico ali tableto.«

Ovratnica proti bolham za mačke je lahko odlična izbira, saj ima najdaljši učinek od vseh oblik zaščite, zato ti ni treba skrbeti za zaščito vsak mesec. V poslovalnicah ZOOCITY lahko najdeš sredstvo, ki bo poleg bolh zaščitilo tvojo mačko tudi pred nadležnimi klopi. 

Poleg dolgega delovanja je ovratnica vodoodporna, zato potencialni stik z vodo ne bo oslabil njenega delovanja. Čeprav te krznene kroglice navadno ne marajo vode, obstajajo tudi takšne, ki v njej uživajo (čeprav so takšne redke). Vendar ne pozabi, da se lahko med raziskovanjem in plezanjem po drevesih tvoja prijateljica zatakne z ovratnico in jo izgubi ali poškoduje, če se ovratnica pri tem ne odpne sama. Ampule so še en način za odstranjevanje ali preprečevanje infestacije z bolhami pri hišnih ljubljenčkih. Za razliko od ovratnice uporaba ampule ne predstavlja nevarnosti med bivanjem zunaj in med igro na splošno, vendar je treba upoštevati, da delovanje običajno traja do enega meseca. 

Obstajajo ampule, ki bodo tvojo prijateljico zaščitile pred bolhami in klopi, obstajajo pa tudi takšne, ki so namenjene le zaščiti pred bolhami in so pri tem veliko učinkovitejše. Ta oblika zaščite je odlična za mačke, ki hodijo ven, saj jih ne bo ovirala pri izvajanju kaskaderskih akrobacij in plazenju skozi ozke prehode.



Vir fotografije: Shutterstock

Prav tako upoštevaj, da obstaja možnost infestacije z bolhami tudi, če hišni ljubljenček ne zapusti hiše ali stanovanja – lahko jih prinesemo na oblačilih in čevljih, pri čemer se bodo zlahka zgrabile za njegovo dlako. Prav zato moraš poskrbeti za zaščito, tudi če tvoj kosmati prijatelj ne hodi ven. 

Tretja možnost, ki ti jo lahko ponudimo, je tabletka proti bolham in klopom. Za razliko od ovratnice in ampule zunanji pogoji ne vplivajo na delovanje te oblike zaščite. V tem primeru škodljivec umre šele po ugrizu hišnega ljubljenčka. 

»Tableta je odlična izbira za mačke, ki delno ali izključno prebivajo zunaj in rade tavajo naokrog, še posebej, če živite na podeželju.«

Na našem trgu so na voljo tudi takšne z okusom vanilje, ki so zelo majhne, zato jih bo tvoj hišni ljubljenček z veseljem pojedel, prav tako pa jih je mogoče enostavno skriti v obrok ali priboljšek. 

Tableta proti bolham za mačke je odlična izbira tudi v situacijah, ko že opaziš infestacijo. V tem primeru lahko poleg ampule ali ovratnice prosto kombiniraš tudi ta način zaščite, ki bo po nekaj urah odpravil bolhe, ki so mački povzročale nevšečnosti. 

Če imaš primer infestacije z bolhami, moraš poleg odpravljanja bolh s svojega ljubljenčka dobro očistiti tudi njegov bivalni prostor. Posebej bodi pozoren na mesta, kjer preživlja največ časa, da se ličinke pozneje ne razvijejo in spet nastanijo v njegovi dlaki – če se to zgodi, dela ne bo nikoli konec. 

Ta mesta je treba dobro posesati, umiti in poškropiti s sredstvi, namenjenimi za čiščenje prostora v takih situacijah. Ne obupaj – v primerih hude infestacije je včasih treba postopek ponoviti. Drug pomemben korak v tej situaciji je zaščita hišnega ljubljenčka pred notranjimi zajedavci. 

Bolhe prenašajo tudi trakuljo, zato ti svetujemo, da svoji mački daš tableto proti notranjim zajedavcem. Čeprav jo pogosto nerade pojedo, jo lahko skriješ v okusno pašteto ali priboljšek. Če tudi to ne deluje, obstaja aplikator za tablete, ki ti lahko pomaga, ali pa se za pomoč obrni na veterinarja.

Verjamemo, da se boš strinjal, da je današnja ponudba zaščite pred bolhami res bogata. Pri izbiri pravega sredstva je najpomembnejše, da upoštevaš, kako je videti dan tvojega hišnega ljubljenčka in kaj bi bilo zanj varno in učinkovito.

Zdaj, ko smo te spomnili na najpomembnejše pri zaščiti pred škodljivci, se moraš sam odločit, katero sredstvo proti bolham bi bilo najboljše za vajin življenjski slog. 


Avtorica: Paula Harapin

Ali si vedel, da ima lahko ena mačka v enem letu v povprečju 15 do 20 mladičev? Si vedel, da lahko njeni mladiči v naslednjih petih letih na svet spravijo 20.000 drugih mladičev? Da, enako začudeni smo bili nad to številko kot ti! Da bi preprečil nenadzorovano razmnoževanje mačk in veliko število mladičev, ti močno priporočamo, da svojo mačko kastriraš. 

Če si lastnik samičke, ki živi zunaj ali ima dostop do zunanjega sveta, jo lahko kastriraš, še preden spolno dozori. Večina mačk doseže spolno zrelost pri petih mesecih, tj. ko dosežejo 80 % svoje odrasle telesne teže. V zadnjih 10 letih se je priporočilo, kdaj je najbolje kastrirati mačke in ali obstaja »optimalni čas« za to, zelo spremenilo. Nekoč se je kastracija priporočala šele po prvem leglu, nato se je priporočilo spremenilo v obdobje po preteku prvega gonjenja, nato pa se je večina strinjala, da je pravi čas starost med šestimi in devetimi meseci (tako pri samcih kot pri samicah). Najnovejša izvedena raziskava pravi, da je kastracija varna tudi pri starosti štirih mesecev, torej pred spolno zrelostjo. S kastracijo mačk preprečimo neželene paritve in število potencialno zapuščenih mladičkov. Poleg tega kastracija zmanjša tudi tveganje za nastanek malignomov, povezanih z reproduktivnimi organi (karcinom mlečnih žlez), in zapletov v brejosti (npr. piometra). Samci se prav tako umirijo, niso tako nagnjeni k prepirom in agresivnosti glede drugih mačk, kar vodi v mirnejše okolje. Seveda je najbolje, da se posvetuješ z veterinarjem in se odločiš, kaj bo v tvojem primeru najboljše. Če iz kakršnega koli razloga ne želiš kastrirati ali sterilizirati mucke tako zgodaj, jo hrani zaprto, stran od drugih mačk, da se izogneš parjenju in brejosti. 



Vir fotografije: Unsplash

»Ali si vedel, da ima lahko ena mačka v enem letu v povprečju 15 do 20 mladičev? Si vedel, da lahko njeni mladiči v naslednjih petih letih na svet spravijo 20.000 drugih mladičev? Da, enako začudeni smo bili nad to številko kot ti! Da bi preprečili nenadzorovano razmnoževanje mačk in veliko število mladičev, močno priporočamo, da svojo mačko kastriraš.«

Kastracija je danes rutinski postopek, ki se izvede zelo hitro, mucka pa se lahko po njem še isti dan vrne domov. Kar zadeva pripravo, se je seveda treba dogovoriti za termin za operacijo, pred tem pa bo veterinar opravil laboratorijske preiskave, s katerimi bo ugotovil, ali je z mačko vse v redu in lahko opravi poseg. Dvanajst ur pred posegom je treba mački preprečiti dostop do hrane in vode, da bi bil postopek varen, zato noč pred posegom umakni njene posodice. Ob dogovorjenem času mucko pripelji k veterinarju, ki te bo že popoldne, ko se mucka zbudi, poklical, da lahko prideš po njo. Medtem lahko doma pripraviš sobo, v katero jo boš namestil, na toplo in mirno mesto brez stresa, in mucko obvezno pusti tisti dan v hiši (če jo običajno spustiš ven), dokler ne pride k sebi. Ker bo imela rano na območju prepone, priporočamo, da ji nabaviš ovratnik, ki ga bo mačka nosila, dokler se rana ne zaceli. Okrevanje je zelo hitro in mačka bo še isti dan na nogah. V prvih nekaj dneh je treba biti previden in omejiti nenadne gibe ali velike skoke ter poskrbeti, da si ne liže rane, da se ta čim hitreje in pravilno zaceli. 

»Pri samicah je priporočljivo nositi ovratnik prvih sedem dni, dokler se ne odstranijo šivi, bodisi plastični bodisi napihljivi. Samci običajno nimajo težav z ranami, če pa imaš mačko, ki je nagnjena k lizanju ali vidiš, da želi priti do rane, ji nabavi ovratnik! Prvi obrok po posegu naj bo vsaj tri do štiri ure po popolnem prebujanju iz anestezije, če pa je bil poseg opravljen zjutraj, vodo in hrano ponudi šele zvečer.«

Enako velja za samce in samice. Pri psih nenadzorovano razmnoževanje ni tako izrazito kot pri mačkah, vendar je še vedno priporočljivo kastriranje, saj s tem zmanjšaš tveganje za nastanek bolezni spolnih organov, ki so pogosto maligne, hišni ljubljenček pa bo posledično tudi bolj predvidljiv in mirnejši. Priporočena starost za kastracijo psa je najmanj šest mesecev (za pse do 10 kg v odraslosti), medtem ko je treba pri večjih pasmah počakati 9 do 12 mesecev, da se žival pravilno razvije, ker spolni hormoni vplivajo na pravilno rast in razvoj kosti, hrustanca in vezivnega tkiva. Pri psicah majhnih pasem je najzgodnejši čas za kastracijo pri šestih mesecih, pri psicah srednjih in velikih pasem pa pri osmih mesecih starosti. Po posegu poskrbi, da bo mačka nosila ovratnik za zaščito rane, hišnemu ljubljenčku zagotovi tolažbo in mir, dokler popolnoma ne pride k sebi, prav tako pa mu šele štiri do šest ur po tem, ko se zbudi iz anestezije, ponudi vodo in obrok, saj se mora ljubljenčku najprej povrniti refleks požiranja.

Seveda ne boš kastriral hišnega ljubljenčka, če nameravaš imeti leglo in v situacijah, ko bi bila operacija nevarna za tvojega hišnega ljubljenčka. Hišni ljubljenčki s predhodnimi boleznimi, kot so srčni bolniki, ledvični bolniki, starejše živali ali sladkorni bolniki, so izpostavljeni večjemu tveganju in zahtevajo posebno pozornost med postopkom.

Če si lastnik živali, upoštevaj vse navedeno in se pouči o pomembnosti postopka ter bodi odgovoren. Glavna odločitev, ali boš kastriral svojega hišnega ljubljenčka ali ne, je seveda tvoja, vendar pred odločitvijo pretehtaj vse pozitivne in potencialne negativne strani in se posvetuj z veterinarjem, da se odločiš, kaj bo najboljše in najvarnejše za tvojega hišnega ljubljenčka!

Avtorica: Marina Žegrec, dr. vet. med.

Približujemo se delu leta, v katerem so zunanji škodljivci aktivnejši in bolj ogrožajo naše hišne ljubljenčke. Nevarnost zunanjih škodljivcev je prisotna vse leto, s prihodom sezone njihove povečane aktivnosti (marec–november) pa je nevarnost pikov in bolezni, ki jih prenašajo, še večja. Poskrbi, da boš svojega hišnega ljubljenčka ohranil zaščitenega skozi vse leto, še posebej v sezoni povečane aktivnosti! 

»Od zunanjih škodljivcev tvojemu hišnemu ljubljenčku največ nevšečnosti povzročajo bolhe, klopi, komarji, muhe in peščene muhe.«

Aktivnost klopov je odvisna od temperature in vlažnosti, najaktivnejši pa so spomladi, zgodaj poleti in zgodaj jeseni. Prisotni so lahko tudi pozimi, še posebej zdaj, ko so naše zime blažje in ni daljših obdobij zelo nizkih temperatur. Klopi predstavljajo veliko nevarnost za naše štirinožce, saj lahko s svojim ugrizom prenašajo resne bolezni, kot so piroplazmoza, anaplazmoza, lymska borelioza in erlihioza. Za zaščito svojega hišnega ljubljenčka izberi ovratnice ali ampule z repelentnim delovanjem, ki bo preprečilo hranjenje klopov. Po sprehodih in preživljanju časa v naravi med crkljanjem redno pregleduj tudi dlako in kožo, da se prepričaš, da tvoj hišni ljubljenček ni ničesar iz narave prinesel tudi s sabo domov.

Tudi bolhe so aktivne skozi vse leto, zato za preprečevanje infestacije z bolhami ohranjaj svojega hišnega ljubljenčka zaščitenega skozi vse leto. Bolhe s svojim vbodom razdražijo kožo, povzročijo srbenje, pri občutljivih hišnih ljubljenčkih pa lahko povzročijo tudi alergijsko reakcijo. Poleg tega sodelujejo pri prenosu notranjih zajedavcev (trakulj). Ko zaščitiš svojega hišnega ljubljenčka pred bolhami, ga hkrati torej zaščitiš pred možnostjo okužbe s trakuljo. Če opaziš, da se tvoj ljubljenček močneje praska, grize, je nemiren, ima pordelo kožo ali predele brez dlak, ima verjetno zunanje škodljivce. Če na koži opaziš majhne črne pike (iztrebke bolh) ali majhne črne žuželke, ki so zelo hitre in skočijo daleč, so to bolhe. Če pa opaziš nekaj belkastega, kar je videti kot prhljaj, je to verjetno uš ali perojed. Vse leto uporabljaj zaščito pred bolhami v obliki ovratnice, ampule ali tablete in redno uporabljaj glavnik proti bolham. 

Vir fotografije: Shutterstock

»Za zaščito svojega hišnega ljubljenčka izberi ovratnice ali ampule z repelentnim delovanjem, ki bo preprečilo hranjenje klopov. Po sprehodih in preživljanju časa v naravi med crkljanjem redno pregleduj tudi dlako in kožo, da se prepričaš, da tvoj hišni ljubljenček ni ničesar iz narave prinesel tudi s sabo domov.«

Peščene muhe so majhni komarji, ki sesajo kri in lahko pri tem prenašajo povzročitelja lišmanioze. Prisotne so na območju Dalmacije. Če boš torej šli na morje, svojega hišnega ljubljenčka zaščiti z ovratnico ali ampulo, ki deluje repelentno, in se izogibaj dolgim sprehodom ob mraku in zori, ko so peščene muhe najaktivnejše. Komarji in muhe ne povzročajo nevšečnosti samo nam, ampak tudi našim hišnim ljubljenčkom, zato ti bodo tvoji hišni ljubljenčki zelo hvaležni, če jih boš zaščitil tudi pred njihovimi ugrizi. Izberi ovratnico ali ampulo, ki deluje repelentno.

»Če opaziš, da se tvoj ljubljenček močneje praska, grize, je nemiren, ima pordelo kožo ali predele brez dlak, ima verjetno zunanje škodljivce. Če na koži opaziš majhne črne pike (iztrebke bolh) ali majhne črne žuželke, ki so zelo hitre in skočijo daleč, so to bolhe.«

Poleg zunanjih zajedavcev (ektoparaziti) lahko tvojega hišnega ljubljenčka napadejo tudi notranji (endoparaziti). Antiendoparazitni tretma je priporočljivo ponoviti štirikrat na leto, tj. vsake tri do štiri mesece. Notranji zajedavci, predvsem črevesni, se lahko prenašajo tudi na ljudi, zato lahko zdravljenje glede na dejavnike tveganja izvajaš pogosteje. Simptomi, zaradi katerih boš posumil, da ima tvoj pes gliste ali trakuljo, so: izguba telesne teže, izguba apetita, napihnjenost trebuha (pasji in mačji mladiči), driska, bruhanje, kašelj ali zajedavci v blatu. Ker se zajedavci premikajo, povzročajo srbenje, zato je znan izraz »sankanje« psa, kar pomeni, da tvoj pes vleče svojo zadnjico po tleh. Da bi to preprečili, daj svojemu hišnemu ljubljenčku tableto proti notranjim zajedavcem vsaj štirikrat na leto.

Če boš za zaščito pred zunanjimi škodljivci uporabil ovratnico, jo pravilno namesti okoli vratu svojega hišnega ljubljenčka. Zategni jo tako, da ostaneta dva prsta razmaka med ovratnico in kožo, tvoj hišni ljubljenček pa naj jo nosi 24 ur na dan. Veterinar Krešo ti s pomočjo videa pokaže, kako pravilno namestiti ovratnico svojemu psu. Če boš uporabil ampulo, jo ponovno nanesi vsak mesec in pazi, da se hišni ljubljenček ne bo kopal ali zmočil, ker se bo s tem učinkovina sprala. Če boš kot zaščito pred zunanjimi zajedavci uporabil tablete, ne pozabi, da ne delujejo repelentno in ne ščitijo pred ugrizi, tudi ne pred boleznimi, ki jih prenašajo. Pri odpravljanju notranjih zajedavcev spremljaj blato svojega hišnega ljubljenčka, in če opaziš bele pike, »riževa zrna« ali bele črve, ponovi postopek čez dva tedna!

Ko zaščitiš svojega hišnega ljubljenčka, zaščitiš sebe. Zaščito uporabljaj skozi vse leto, saj je zaščiten in čist hišni ljubljenček tudi srečen hišni ljubljenček! 

Avtorica: Marina Žegrec, dr. vet. med.

Domača mačka je žival, ki se je razvila iz divje, puščavske mačke. Čeprav večina mačk ne živi več v divjini, ampak uživa v lenarjenju v hiši ali stanovanju, je nekatere značilnosti in genetske predispozicije divje živali vsekakor ohranila. Še vedno je lovka in ima močan nagon za lovljenje plena, zato bodi previden, če imaš doma druge majhne hišne ljubljenčke; imej jih zaprte in na varnem.

Je čisti mesojed, zato naj v njeni prehrani prevladujejo visokokakovostne beljakovine živalskega izvora, ki zakisajo urin. Večkrat na dan rada poje manjše količine, zato bo z veseljem prišla do posodice in prigriznila nekaj suhe hrane, nekaj pa si je prihranila za pozneje. Zaradi njenega puščavskega porekla običajno ne bo prišla do posodice pit vode. Nezadosten vnos tekočine lahko močno prispeva k nastanku sečnih kamnov, zato poskrbi, da bo tvoj hišni ljubljenček dobil tudi mokro hrano (v vrečki ali pločevinki) ali imel na voljo fontano, saj raje pije vodo, ki se premika.

Sečni kamni nastanejo v sečnem sistemu v obliki majhnih kristalov kot posledica prekomernega kopičenja določenih mineralov v urinu. Kamni se nahajajo v mehurju, sečniku ali ledvicah in se razlikujejo po mineralni sestavi. Pri mačkah se v glavnem pojavljajo struvitni in kalcijevi oksalati. Najpogostejši dejavniki, ki spodbujajo nastanek kamnov pri mačkah, so koncentriran urin zaradi nezadostnega vnosa vode in s stresom povzročene bolezni spodnjih sečil (FLUTD). V večini primerov se pojavijo pri mačkah srednjih let in starejših mačkah, ker se kamni šele po določenem času oblikujejo, zrastejo in na koncu povzročijo težavo. Ko se sčasoma povečajo, poškodujejo steno mehurja in povzročijo ponavljajoče se vnetje, če pa se pojavijo v ledvicah ali vstopijo v sečnico, pa lahko povzročijo močno bolečino in nelagodje pri živali, ki zahteva nujno veterinarsko oskrbo, ker je stanje življenjsko nevarno! 

Vir fotografije: Unsplash

Simptomi, ki jih lahko opaziš, so povezani z uriniranjem, ki se razlikuje od običajnega, pa tudi z vedenjskimi spremembami, kot so izguba apetita, nezainteresiranost in utrujenost. Uriniranje je lahko pogostejše, v manjših količinah, boleče (zavzemanje nerodnega položaja, mijavkanje, nemir) ali pa je v urinu prisotna kri. Pri božanju po predelu kolkov lahko mucka kaže nelagodje in agresivnost. Če opaziš katerega od simptomov, takoj obišči veterinarja, ki bo opravil potrebne preiskave in opredelil stanje, saj lahko zgodnje odkrivanje bolezni močno pomaga tvojemu hišnemu ljubljenčku! 

»Sečni kamni nastanejo v sečnem sistemu v obliki drobnih kristalov kot posledica prekomernega kopičenja določenih mineralov v urinu. Kamni se nahajajo v mehurju, sečniku ali ledvicah in se razlikujejo po mineralni sestavi. Pri mačkah se v glavnem pojavljajo struvitni in kalcijevi oksalati.«

Veterinarska hrana, ki vpliva na pH urina, lahko popolnoma raztopi majhne kristale, zmanjša večje kristale, pa tudi deluje preventivno. Struvitni kamni se zelo dobro odzivajo na spremembo hrane, medtem ko se oksalatni ne in običajno zahtevajo kirurško odstranitev. Poleg nasvetov in nadzora veterinarja kot pomoč pri struvitih izberi hrano, npr. Happy Cat Struvit, Hills Urinary Care c/d ali Purina Urinary UR. Za kalcijeve oksalate ali manj pogoste cistinske in ksantinske kamne izberi Happy Dog Low Purine (v primeru kamnov pri psih) ali Hills Urinary Care u/d ali c/d. Pasta Urolsyn, mini tablete UrinoMet lahko prav tako pomagajo pri raztapljanju kamnov, za podporo sečil pa so na voljo tudi prašek Apicat Urino, raztopina Paws&Paws Urinary, sirup Renalof ali kapsule Cysto Pro.

Kar lahko storiš, da preprečiš to stanje, je naslednje: hrani svojo mucko s kakovostno hrano, bogato z živalskimi beljakovinami, ohrani njeno optimalno telesno težo, jo spodbudi h gibanju, aktivnosti in igri ter ji vedno zagotovi svežo vodo, po možnosti s pomočjo fontane, ki bo povečala njen vnos vode. Če sumiš na bolezni sečil, čim prej obišči veterinarja, da se boš lahko pravočasno odzval in pomagal!

Avtorica: Marina Žegrec, dr. vet. med.

Verjamemo, da je obdobje kopanja, plavanja in igranja na soncu najljubši čas v letu zate in tvojega kosmatinca, žal pa je to tudi najljubši čas številnih škodljivcev. Ušesne garje, Otodectes cynotis, so eden najpogostejših zajedavcev, ki lahko povzročijo nevšečnosti tvojemu hišnemu ljubljenčku – še posebej, če gre za mačko. Kot pove že ime, se ta vrsta garij naseli predvsem v ušesih. S prostim očesom jih boš zelo težko opazil, prenašajo pa se tudi s posrednim stikom, zato se lahko zgodi, da se okužba dolgo ne zdravi in povzroči sekundarna vnetja ter številne resnejše težave. 

Zaradi vlage, toplote in hranljive podlage so ušesa idealen dom za garje. Odrasel subjekt je bele barve in na gostitelju živi približno dva meseca, razvoj jajčec pa traja približno dvajset dni. Hranijo se z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes. Ker njihova prisotnost povzroča bolečino in nelagodje, jih lahko prepoznaš tudi po intenzivnem praskanju in tresenju glave, v nekaterih primerih pa tudi po izgubi ravnotežja ali zanašanju pri gibanju. 

»Ušesne garje se hranijo z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes.«

Vir fotografije: Pexels

Zaradi vsega tega bodo hišni ljubljenčki, zlasti mačke, pogosto še posebej nemirni in razdražljivi. V primeru prisotnosti tega zajedavca je potrebno zdravljenje, da tvoj hišni ljubljenček ne dobi kakšne vrste bakterijske ali glivične okužbe, ki se lahko pojavi v hujših primerih. Dolgotrajna okužba lahko povzroči trajno izgubo sluha. Če imaš doma več hišnih ljubljenčkov, vedi, da se lahko poleg mačk garje zlahka razširijo tudi na pse, kunce, morske prašičke in celo hrčke!

Da bi zmanjšal možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa vanje nakapaj losjon Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij. Te kapljice so tudi učinkovito sredstvo za zatiranje garij, ki so že naseljene na tvojem hišnem ljubljenčku; v tem primeru jih uporabi vsaka dva dneva. Poleg skrbi za sama ušesa lahko ljubljenčka zaščitiš tudi z ampulo, ki deluje proti ušesnim garjam in jo lahko kupiš pri veterinarju.

»Da bi zmanjšali možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa jih nakapaj z izdelkom Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij.«

Če pri svojem hišnem ljubljenčku opaziš katerega od teh simptomov, moraš vsekakor obiskati veterinarja, ki bo opravil kratek pregled in ti z gotovostjo povedal, ali gre za ušesne garje ali ne, in po potrebi predpisal zdravljenje. Zdravljenje običajno vključuje izpiranje in čiščenje ušes ter nato vnos tekočine proti garjam v ušesa. V hujših primerih je lahko potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Če želiš ustaviti obstoječe in preprečiti ponovno širjenje škodljivcev, je pomembno, da razkužiš prijateljev prostor, zlasti posteljo. Če ljubljenček garje že ima, ne pozabi pregledati drugih hišnih ljubljenčkov, da preveriš, ali se škodljivci še niso razširili.

Zaključimo lahko, da lahko ušesne garje, čeprav so izjemno majhne, povzročijo resne poškodbe, če jih ne zdravimo. Z rednimi pregledi ušes in vzdrževanjem higiene boš znatno zmanjšal možnost, da bi se ta zajedavec pojavil in razširil, ter ohranil visoko kakovost življenja svojega štirinožnega prijatelja! 

Avtorica: Paula Harapin

S prihodom pomladi pridejo tudi toplejši, sončni dnevi. Lepše vreme bo tvojega hišnega ljubljenčka zvabilo k preživljanju več časa v naravi, igri v visoki travi, zabavi na prostem. Poleg igre in veselja pa pomlad prinaša tudi nevarnost, ki preži v naravi: zunanje zajedavce.
Mačke so izredno igrive in radovedne živali. Rade sodelujejo v aktivnostih skupaj s svojimi ljudmi, po aktivnostih pa se rade tudi dobro odpočijejo. Mačke, ki hodijo tudi ven, pogosto ostanejo v naravi in pridejo v stik s klopi in bolhami, ki prežijo v okolju in na drugih živalih, s katerimi se srečajo. Klopa, ki se nastani na tvojem hišnem ljubljenčku, boš enostavno opazil in odstranil, medtem ko boš bolhe težje. Če tvoja mačka ne hodi ven in prebiva izključno v hiši, še vedno obstaja možnost, da bo dobila zunanje zajedavce, saj jih lahko prineseš v svoj dom na oblačilih.

Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako, če ti mačka dovoli česanje. Če česanja ne mara, pojdi s prsti skozi njeno dlako med crkljanjem in poskusi poiskati bolhe. Tudi na mački in na mestih, kjer običajno počiva, lahko opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, s katero se hranijo, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo.  

Če si ugotovil, da ima tvoj hišni ljubljenček bolhe, ne skrbi – lahko mu pomagaš. Za mačke, ki hodijo ven in so pravi raziskovalci, uporabi ampulo proti zunanjim zajedavcem. Izberi ampulo, ki vpliva tudi na razvojne stopnje bolh, da težavo rešiš hitreje in učinkoviteje. Ovratnica za takšne mačke ni dobra izbira, saj obstaja velika verjetnost, da jo bodo izgubile. Pri mačkah, ki preživljajo čas tudi zunaj, mora ampula zagotavljati tudi zaščito pred klopi.

Ovratnica je dobra izbira, če tvoja mačka živi izključno v hiši ali hodi ven, vendar ni preveč razpoložena za raziskovanje, pogosteje izbere varnost svojega dvorišča in se igra na travi. V tem primeru ti ne bo treba skrbeti, da bo izgubila ovratnico, in si lahko prepričan, da si ji zagotovil odlično zaščito pred zunanjimi zajedavci.

Vir fotografije: Pexels

»Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako, če ti mačka dovoli česanje. Če česanja ne mara, pojdi s prsti skozi njeno dlako med crkljanjem in poskusi poiskati bolhe. Tudi na mački in na mestih, kjer običajno počiva, lahko opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, s katero se hranijo, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo.«

Ko zaščitiš svojega hišnega ljubljenčka, poskrbi, da odstraniš tudi razvojne stopnje bolh. Odrasle bolhe so tiste, ki živijo in se hranijo na mački, medtem ko se vse njihove razvojne stopnje, jajčeca, ličinke in bube, nahajajo v okolju. Deke, posteljice, rjuhe in podobna ležišča, ki jih je mogoče prati v pralnem stroju, je treba oprati pri visoki temperaturi. Preproge, parket, laminat in kavč natančno posesaj, da odstraniš čim več razvojnih stopenj bolh iz okolice. Vrečko iz sesalnika zavrzi, ker so bolhe spretne in lahko zlahka pridejo iz nje. Vsa območja, kjer tvoj hišni ljubljenček preživlja čas, obdelaj s pršilom proti zajedavcem, ki bo uničilo preostale razvojne faze, da se ne bodo razvile v odrasle bolhe in nadaljevale cikla. Prav tako mački daj tableto proti notranjim zajedavcem, ker je cikel bolh in trakulj tesno povezan. Če imaš v gospodinjstvu tudi druge hišne ljubljenčke, zaščiti še njih, da bolhe ne bodo poiskale novega gostitelja.

Pri izbiri zaščite pred zunanjimi zajedavci upoštevaj, ali tvoja mačka sploh rada nosi ovratnico. Če je odgovor ne, izberi ampulo. Ampula bo zagotovila ustrezno zaščito, vendar le, če jo boš redno in pravočasno nanesel. Učinek ampul proti zunanjim zajedavcem je v povprečju en mesec, zato moraš obvezno obnoviti zaščito svojega hišnega ljubljenčka vsake tri do štiri tedne. Prednost ovratnice je, da ima daljši učinek. Ovratnice delujejo tudi po več kot pol leta, odvisno od vrste, kar je vsekakor praktično. Čeprav je učinek ovratnice daljši, se ne sprosti preveč in upoštevaj čas za menjavo. Ne glede na to, za katero obliko zaščite pred zunanjimi zajedavci se odločiš, je redno obnavljanje zaščite edini način, da zagotoviš stalno zaščito svoje mucke. Tako bo ostala zdrava, srečna in vesela, tvoj igriv ljubljenček pa bo lahko brezskrbno užival tudi zunaj v naravi.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Domača mačka je žival, ki se je razvila iz divje, puščavske mačke. Čeprav danes ni več videti kot divja mačka, je njeno vedenje še vedno plenilsko in v vsakodnevnem življenju nam jasno kaže, kako odlična lovka je. Ko te mačka opraska ali ugrizne, deluje po svojih nagonih.

Praskanje je vedenje, od katerega ima tvoj hišni ljubljenček veliko koristi. S praskanjem se mačka raztegne in ohranja svoje mišice v formi. S praskanjem tudi krajša in brusi kremplje, da niso predolgi in je ne motijo med gibanjem. Eden od načinov, kako mačke označujejo svoje ozemlje, je, kot si uganil, praskanje. Njihove tačke imajo žleze, iz katerih oddajajo vonj, s katerim drugim mačkam povedo, da je ozemlje zasedeno. Zaradi vseh teh razlogov je praskanje zanje tudi zabavno, saj jim pomaga, da se znebijo stresa, zato v njem uživajo.

Težava nastane, ko se tvoja mačka odloči opraskati pohištvo ali tebe in preostale člane gospodinjstva. To je vedenje, ki ga moraš vsekakor preprečiti. Če želiš svojega hišnega ljubljenčka odvrniti od praskanja pohištva, mu zagotovi dovolj praskalnikov. Praskalnik bo mucki zagotovil varen prostor za brezskrbno praskanje, kadar koli bo to želela. V idealnem primeru bi morali imeti v vsakem prostoru, kjer mačka biva, po en praskalnik. Praskalnike lahko poškropi ali po njih posipaj mačjo meto, da spodbudiš igro in praskanje. Pohištvo, ki ga je opraskala, temeljito očisti, da odstraniš njen vonj, in ga poškropi z repelentnim pršilom. Tako bodo praskalniki postali njeno novo najljubše mesto za praskanje in se ne bo dotaknila tvojega pohištva. Če opraska tebe ali druge družinske člane, ji jasno pokaži, da takšno vedenje ni zaželeno. Ko te opraska, glasno zastokaj, kot da te zelo boli, in ji ponudi igračo, ki jo lahko praska namesto tebe.

Vir fotografije: Shutterstock

»Praskanje je vedenje, od katerega ima tvoj hišni ljubljenček veliko koristi. S praskanjem se mačka raztegne in ohranja svoje mišice v formi. S praskanjem tudi krajša in brusi kremplje, da niso predolgi in je ne motijo med gibanjem. Eden od načinov, kako mačke označujejo svoje ozemlje, je, kot si uganil, praskanje. Njihove tačke imajo žleze, iz katerih oddajajo vonj, s katerim drugim mačkam povedo, da je ozemlje zasedeno. Zaradi vseh teh razlogov je praskanje tudi zabavno, saj jim pomaga, da se znebijo stresa, zato v njem uživajo.«

Mačke najpogosteje ugriznejo, ko pokažejo nezadovoljstvo ali nelagodje. Ena od situacij, v kateri te mačka lahko ugrizne, je, ko se crkljata. Tvoj hišni ljubljenček se je namestil v tvoje naročje, prede, uživa v crkljanju, že naslednji trenutek pa te ugrizne v roko. S tem ti želi pokazati, da ima dovolj crkljanja. Takšni ugrizi običajno niso močni, služijo kot opozorilo, da mačka ne mara tega, kar počnemo. Preden nas ugrizne, nam mačka s svojo govorico telesa kaže, da se ne počuti prijetno. Spusti ušesa, začne nervozno mahati z repom in gleda roko, ki jo boža. Takoj, ko opaziš te znake, ga nehaj crkljati in tvoj hišni ljubljenček te zagotovo ne bo ugriznil. Druga situacija, v kateri te mačka lahko ugrizne, je med igro. Takrat se pojavijo njeni lovski nagoni in vidi tvojo roko kot plen, ki ga je treba uloviti. V primeru takšnih ugrizov ponovno glasno zastokaj in umiri roko. Ko te neha gristi, ji ponudi igračo v zameno za roko. Da bi preprečil ugrize med igro, mačke ne uči igranja z rokami, temveč za igranje vedno uporabljaj igrače. Tako bosta oba uživala v zabavni in varni igri.

V obdobju odraščanja, ko so mladiči igrivi in poredni, pogosto poskušajo praskati in ugrizniti različne stvari, ki jih ne bi smeli, tudi ljudi. To je idealna priložnost, da se mucka od prvega dne uči, katera vedenja niso zaželena in da mu igrače in praskalniki omogočajo, da brezskrbno uživa v igranju s kremplji in zobmi. Če pa imaš odraslo mačko, ki je nenadoma začela spreminjati svoje vedenje in te nenadoma ugrizne ali opraska, tega pa prej ni počela, obišči veterinarja, ker obstaja možnost, da je vzrok zdravstvena težava. 

Mačke so igrive, aktivne in nagajive lovke. Njihovo vedenje je nagonsko in za to jih ne moremo kriviti. Da bo tvoj hišni ljubljenček srečen in zadovoljen ter se bo obnašal tako, kot ti ustreza, poskrbi za dovolj zabave in rekreacije. Vsakodnevna igra z mačjimi igračami, zlasti tistimi na palici, bo zadovoljila njeno potrebo po lovu in porabi odvečne energije. Praskalniki ji bodo omogočili varno označevanje njenega ozemlja, rekreiranje in krajšanje krempljev. Si vedel, da so kremplji tvoje mačke večplastni in da s praskanjem dejansko odstrani njihovo zunanjo plast? Tako jih skrajša, hkrati pa ti s krajšanjem ostanejo dovolj ostri in funkcionalni. Tvoj hišni ljubljenček je, zagotovo se strinjaš, nadvse zanimiva in posebna žival.


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Mačke so izredno radovedne in aktivne živali. Rade raziskujejo svojo okolico, se igrajo, zabavajo in nato počivajo. So zelo neodvisne, pogosto tudi trmaste. Skoraj vedno so neustrašne, pogumno se podajo v situacije, ki so zanje lahko celo nevarne. Vsekakor imajo edinstven značaj.

Čeprav so polne samozavesti, vedno ne bodo pogumne. Mačke imajo najraje rutino. Srečne in zadovoljne so, ko je vsak dan enak. Najpogosteje pokažejo strah, če pride do nenadne spremembe v njihovem življenju, ko se dobro znana rutina prekine. 

Vsaka sprememba lahko tvoji mački povzroči stres. Obrok, ki ji ga daš ob drugi uri, premikanje igrač, praskalnika, postelje in vseh njenih drugih stvari, ko nisi na voljo za crkljanje ali igro, ko si tega zaželi, ko pripelješ novega družinskega člana – vse to lahko povzroči stres tvojemu hišnemu ljubljenčku. Prav tako jo prestrašijo nenadni gibi ali glasni zvoki, ki ji lahko povzročijo tudi stres.

Mačke, ki so pod stresom, se pogosto skrijejo v temen, odmaknjen prostor. Najpogosteje najdejo varnost pod posteljo ali za omaro. Ko so prestrašene in pod stresom, ne bodo prišle k tebi, tudi če jih pokličeš, ne želijo se crkljati ali jesti, tudi če jim ponudiš najokusnejši prigrizek. Iz skrivališča pridejo šele, ko se sprostijo in se jim povrne pogum. Mačke, ki so pod stresom, lahko tudi praskajo pohištvo, ki ga običajno ne praskajo, ali urinirajo zunaj svojega stranišča.

Vsaka sprememba lahko tvoji mački povzroči stres. Obrok, ki ji ga daš ob drugi uri, premikanje igrač, praskalnika, postelje in vseh njenih drugih stvari, ko nisi na voljo za crkljanje ali igro, ko si tega zaželi, ko pripelješ novega družinskega člana – vse to lahko povzroči stres tvojemu hišnemu ljubljenčku. Prav tako jo prestrašijo nenadni gibi ali glasni zvoki, ki ji lahko povzročijo tudi stres.


Vir fotografije: Unsplash

Ko je tvoja mucka pod stresom, moraš biti potrpežljiv. Daj ji čas, da se opogumi in sama pride k tebi. Če je stres povzročil strah pred nenadnimi gibi, bodi previden v njeni bližini in se poskušaj premikati tako, da je ne prestrašiš. Če je pod stresom zaradi glasnih zvokov, ji lahko pomagaš tako, da spustiš rolete v prostoru, kjer se nahaja, in predvajaš glasbo, da bo čim manj slišala grozne zvoke. Če stres povzroči selitev ali prihod novega družinskega člana, poskusi to izvesti postopoma, da ima tvoja mucka dovolj časa za prilagoditev. Ne glede na vzrok stresa je pomembno, da se prilagodiš situaciji, poskusiš pomagati, če lahko, in daš svoji mucki dovolj časa, da se opogumi in prebrodi stresno situacijo.

V stresnih situacijah so lahko v veliko pomoč izdelki na osnovi mačjih feromonov. Feromoni so spojine, ki jih živali izločajo, da bi posredovale informacije drugi živali ali ko želijo drugo žival umiriti in sprostiti. Mačji feromoni, ki se uporabljajo v pripravkih, so tisti, ki jih mačka sprosti na obrazu pri drgnjenju ob pohištvo, ljudi ali druge mačke.

Feromoni za mačke so na voljo v obliki razpršil za prostor in pršil. Razpršilo se vklopi v elektriko v prostoru, kjer mačka običajno preživlja čas v tvojem domu. Zagotovilo ji bo dolgoročno tolažbo in mir. Razpršilo je treba uporabljati neprekinjeno, da bo vsaka stresna situacija za tvojo mucko manj strašljiva in da ji boš pomagal lažje in hitreje premagati njene strahove.

Feromoni v pršilu so odlična rešitev, ko tvoja mačka potrebuje pomoč, da ostane mirna med potovanjem. Pršilo se nanese po avtomobilu, torbi, transporterju ali ležišču, na katerem se mačka nahaja med potovanjem. Uporabiš ga lahko tudi doma, če želiš preprečiti uriniranje ali praskanje po pohištvu.

Feromoni za mačke so odlična izbira, ko je tvoja najboljša prijateljica pod stresom. Ne morejo ji škodovati, zagotovo pa jo bodo spodbudili, sprostili in pomirili. S tvojo podporo, dovolj časa in s pomočjo mačjih feromonov ni tako grozne situacije, ki je tvoj hišni ljubljenček ne bi mogel premagati.

Avtor: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Mačke so izjemno čiste živali, ki preživijo ure in ure tako, da se čistijo in urejajo. Prav tako opravljajo potrebo v rahli podlagi, da lahko zakopljejo in skrijejo svoje sledi. Zaradi tega morajo mačke, ki živijo v hiši ali stanovanju, imeti lastno stranišče, v katerem je pesek za mačke. Posoda s peskom, priljubljeno poimenovana stranišče, je lahko odprtega ali zaprtega tipa. Pomembno je, da jo postaviš na mirno mesto, da bo lahko tvoja mačka opravljala potrebo brez motenj. Poleg stranišča potrebuješ tudi lopatico za čiščenje, izbiro peska pa prepusti svojemu hišnemu ljubljenčku.

Obstajajo tri osnovne vrste peska: organski, na osnovi bentonitne gline in silikatni. Najbolj razširjena in priljubljena vrsta peska je tista na osnovi bentonitne gline. Takšen pesek se sprime, odlično nevtralizira neprijetne vonjave in se minimalno praši. Poleg tega je prijazen do mačjih tačk. Lahko je brez vonja ali z dodanimi dišavami. Organski pesek je narejen iz rastlinskih vlaken. Na voljo je v obliki zrnc, ki se sprimejo, ali peletov, ki razpadejo, ko so namočeni. Določene vrste takšnega peska so tudi biorazgradljive. Takšen pesek se ponaša z nekoliko manjšo vpojnostjo in nevtralizacijo neprijetnih vonjav ter se bolj praši kot bentonitni pesek. Silikatni pesek je narejen iz silikatnih kristalov, ki vpijejo tekočino. Silikatni pesek ima veliko vpojno moč, ko pa so kristali enkrat napolnjeni s tekočino, ne morejo več sprejeti dodatne tekočine.

Pri izbiri peska vsekakor upoštevaj mnenje svojega hišnega ljubljenčka. Nekatere mačke brez težav opravljajo potrebo v silikatnem pesku, medtem ko je za druge preveč grob do tačk. Nekatere ne bodo imele nič proti dišečemu pesku, medtem ko ga bodo druge zavrnile. Nekatere bodo dobro sprejele organski pesek, druge pa ga bodo videle kot igračo ali prigrizek. Opazuj svojega hišnega ljubljenčka in ugotovi, kateri pesek mu bo najbolj ustrezal, da pri izbiri zagotovo ne boš naredil napake.

Vir fotografije: Pexels

Za prvo polnjenje stranišča boš potreboval nekoliko večjo količino peska. Peska mora biti vsaj 5 cm, da bi optimalno deloval, nekatere vrste peska pa zahtevajo celo večjo količino. Večina mačk bo nagonsko opravljala potrebo v stranišču, nekatere pa se bodo morale tega naučiti. Najboljši način je, da svojemu hišnemu ljubljenčku pokažeš, kje je pesek, in mu zagotoviš mir, da lahko razišče in preizkusi stranišče. Več o samem stranišču preberi v našem članku Kako mačko naučiti uporabljati stranišče.

Po prvem polnjenju in navajanju je treba stranišče vsakodnevno očistiti in ohranjati urejeno. V primeru peska na osnovi bentonitne gline moraš vsak dan odstraniti iztrebke in grudice, po potrebi dosipati pesek in zamenjati celotno vsebino stranišča enkrat na mesec ali mesec in pol. Čiščenje organskega peska je odvisno od njegove oblike. Pri tistem, ki se sprime, ravnaš enako kot pri pesku na osnovi bentonitne gline; celotno vsebino moraš zamenjati enkrat na približno dva tedna. Organski peletni pesek je treba redno presejati, da se izločijo razpadajoči, mokri peleti. Silikatni pesek je treba vsak dan premešati, da se tekočina enakomerno vpije v kristale, in vsaj enkrat mesečno zamenjati celotno vsebino stranišča. Njegovo trajanje se lahko podaljša, če je izpostavljen neposredni sončni svetlobi, s čimer tekočina iz kristalov izhlapi. Ne glede na to, kateri pesek uporabljaš, stranišče redno čisti. Tako boš ohranil njegovo higieno in poskrbel, da bo tvoj hišni ljubljenček srečen in zdrav.

»Za prvo polnjenje stranišča boš potreboval nekoliko večjo količino peska. Peska mora biti vsaj 5 cm, da bi optimalno deloval, nekatere vrste peska pa zahtevajo celo večjo količino. Večina mačk bo nagonsko opravljala potrebo v stranišču, nekatere pa se bodo morale tega naučiti. Najboljši način je, da svojemu hišnemu ljubljenčku pokažeš, kje je pesek, in mu zagotoviš mir, da lahko razišče in preizkusi stranišče.«

Morda se sprašuješ, kam odvreči umazan mačji pesek. Če uporabljaš biorazgradljiv organski pesek, lahko grudice odvržeš v straniščno školjko. V stiku z vodo se razgradijo. Iztrebki, grudice drugih vrst peska in silikatni pesek se odvržejo med mešane odpadke. Biološki odpadki niso primerni za odlaganje mačjega peska.

Glede na poseben značaj in življenjski slog mačk poleg kakovostne hrane, veliko igrač in ljubezni poskrbi, da bo tvoja mačka imela ustrezen prostor za opravljanje potrebe. Mačke, ki hodijo ven, same najdejo primerno mesto, medtem ko so notranje mačke odvisne od nas. Kakovostno stranišče, ki se nahaja na mirnem mestu, in pesek, ki ga ima tvoj ljubljenček najraje, bosta zagotovila, da bo mačka zdrava, srečna in zadovoljna.

Avtor: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Če je mačka tvoja najboljša prijateljica, si zagotovo že slišal za mačjo meto. Mačja meta je rastlina Nepeta cataria, ki jo mačke preprosto obožujejo. Všeč jim je sveža, posušena ali v obliki pršila. In obožujejo jo skoraj vse živali v družini mačk, ne le naše domače mačke.

Mačja meta vsebuje nepetalakton, naravni repelent, ki ga rastline proizvajajo, da se ubranijo pred žuželkami. Pri mačkah ima ravno nasproten, privlačen učinek. Ko zavohajo meto, jo mačke začnejo lizati, jesti, praskati, se valjati po njej, se z lici drgniti po njej, se z njo igrati ter igrivo presti in mijavkati. Obožujejo mačjo meto! Zaradi učinka, ki ga ima na mačke, se pogosto imenuje mačja droga. Zakaj se mačke tako odzovejo na mačjo meto, ni znanstveno potrjeno. Dokazano je, da se resnost reakcije na mačjo meto prenaša genetsko. Medtem ko mačke v naravi lovijo, se dolgo zadržijo v preži, pri čemer so izpostavljene različnim žuželkam. Menijo, da so se valjale v mačji meti, da bi izkoristile njene repelentne lastnosti in se tako zaščitile. Učinek mačje mete na vedenje mačk je zabaven stranski učinek.

Najmočnejši učinek mačje mete traja v povprečju od 5 do 15 minut. Po tem se telo zasiči in mačka se naslednjih nekaj ur ne bo odzvala na mačjo meto. Pri tretjini odraslih mačk učinek mačje mete ne bo viden. Prav tako se mladiči, mlajši od dve do treh mesecev, nanjo ne bodo odzvali. Vse ostale mačke bodo uživale v mačji meti.

»Zakaj se mačke tako odzovejo na mačjo meto, ni znanstveno potrjeno. Dokazano je, da se resnost reakcije na mačjo meto prenaša genetsko. Medtem ko mačke v naravi lovijo, se dolgo zadržijo v preži, pri čemer so izpostavljene različnim žuželkam. Menijo, da so se valjale v mačji meti, da bi izkoristile njene repelentne lastnosti in se tako zaščitile. Učinek mačje mete na vedenje mačk se je pokazal kot zabaven stranski učinek.«

Mačja meta ti poleg tega, da je izjemno zabavna, lahko pomaga tudi pri vsakodnevnem skupnem življenju s hišnim ljubljenčkom. Na mačji praskalnik, blazino in posteljo svoje mačke lahko poškropi ali posipaj posušeno mačjo meto. To jo bo spodbudilo, da praska po praskalniku, ne pa tvojih stvareh in pohištvu. Z mačjo meto bodo za spanje namesto tvoje postelje raje izbrale svojo. Če imaš vrt ali balkon, lahko posadi mačjo meto, da boš vedno imel sveže liste, ki jih lahko ponudiš svoji mucki. 

Igrače, ki vsebujejo mačjo meto, so prav tako odlična izbira. Mačja meta bo še dodatno spodbudila mačko k igri in igro naredila še bolj zabavno. Izbiraš lahko med različnimi plišastimi živalmi ali žogicami, napolnjenimi z mačjo meto, ki bodo tvojim hišnim ljubljenčkom omogočile več ur zabave. 

Ne glede na to, katero možnost izbereš, smo prepričani, da ji tvoja mucka ne bo nasprotovala. Pravzaprav bo zaradi tega srečna in igriva. Mačjo meto v vseh oblikah najdeš v svoji najbližji trgovini ZOOCITY.

Avtor: Maja Črnjević, dr. vet. med.